Ne samo z visoko pesmijo Vodnika in Kocbeka, temveč tudi s v Krstu pri, predvsem pa z v Cankarjevih Hlapcih. Povsod tam, kjer se srečujemo s človekom, ki uresničuje samega sebe in svoj življenjski načrt, a se obenem že zaveda, da s svojimi dejanji posiljuje svet, zapušča izvoljeno in trpečo mater, streže po življenju svojih bližnjih... Skratka s človekom, ki okrvavljeni meč spravi nazaj v nožnico, ki odpove napovedani aktivistični sestanek, ki soljudem priznava njihovo lastno resnico.