Nasprotno: presenetljivo kmalu imamo opraviti s triumfom zmagovite katoliške Cerkve, s cerkvico na gričku, ki ni dokaz poglobljene pobožnosti, temveč dokaz, da se tako ljudstvo kot Cerkev po verskih bojih kar ne znata upreti posvetnemu zmagoslavju in veličastju. Zavladata blišč zlatih oltarjev in zakramentalna fascinacija, ki vernikom zagotavljata predvsem opoj in občutek varnosti, ob kateri nikomur več nista potrebni pretirana skromnost in ponižnost. Potem nekoliko nasilna korektura z janzenizmom in jožefinizmom, ki - če čisto nič drugega - terja asketsko religioznost brez navlake, potem pa katoliški klerikalizem ...