Še najbolj pa se sprostim v nedeljo popoldne med nogometno tekmo na stadionu Flaminio. Sicer se niti za trenutek ne morem otresti težkega bremena rimske pompoznosti in razkošja. Tudi zanikrn hotel, v katerem prebivam, ima bleščeče marmorne stopnice in bogato izrezljan strop v foajeju, nekaj kristalnih lestencev in nekaj kosov dragocenega baročnega pohištva, s katerega od jutra do večera brišejo prah.