In to ne človek kot abstraktno bitje, ampak prav ta bližnji in otipljivi Drugi, ki ga ogovarjam in ki me ogovarja, brez katerega mi kratko malo ni mogoče živeti. To je človek, ki je že pred zadnjo vojno prebral zapiske Gida s poti po Sovjetski zvezi, prebral Theodorja Plivierja in, prebral tudi Kocbekovo Razmišljanje o Španiji - nič drugače kot ti in jaz.
Vendar človek, ki je - za razliko od naju - kljub temu poučnemu branju izbral šolanje pri njem, pri Stalinu.