V Goethejevem je hudič samo še zapeljivec, ki glavnega junaka nagovarja k preizkušanju njegovih moči, obenem pa mu zahrbtno onemogoči njegovo uveljavitev. Najrajši pa se pojavi kot pravljični trenutek v pripovedi, kot ali škrat, s katerim junak zgodbe naredi sumljivo kupčijo. nekaj podobnega napove že z naslovom svoje pesnitve, s poroko neba in pekla.