Spet jih je več, nikoli več eden sam, tako da sploh ni več poosebljen, vsi po vrsti pa so dlakavi, s kozjimi nogami, bolj antični satirji kot hudiči, z rogovi na glavi in s kopiti na nogah, z opičjimi repi in netopirjevimi krili. Pogosto so preoblečeni, namaskirani, najrajši v meniha, tako da imajo obraze skrite v kapuco, izdajajo pa jih samo rogovi in kopita. Dokler v baroku, v triumfu reformirane Cerkve, ne postanejo parklji z vilami in ostmi, s katerimi starši na večer strašijo otroke.