V novi zavezi, pred mogočno pojavo Jezusa, Satanova podoba še bolj zbledi. Po krstu v reki se v puščavi resda trikrat poloti tudi Jezusa, vendar samo še kot zvijačen, zapeljiv stvor, s katerim se Jezusu ni treba resno spopasti: zavrne ga že s pametnimi, človeškimi odgovori. Temu primerna je tudi poznejša ikonografija teh prizorov, ki Satana prikazuje metaforično, kot grdega demona ali kot živalski hibrid ali kot preoblečenega duhovnika v habitu in kapuci, z rožnim vencem za pasom.