Dopustiti, da ljudje obvisijo med stvarmi in rečmi, izza katerih in nad katerimi ni nič, praznota vesolja, in je že njihovo spraševanje o smislu nesmiselno. Dopustiti skratka, da ni nikakršne celote ali resničnosti, da postane človekovo življenje nestalno, minljivo, prazno, slučajno, nekoristno, skrat ka ničevo. Pustiti temu strahu, da se razbohoti do kraja in da ljudje povsod in vselej ugotavljajo samo še minljivost, slučajnost, praznino, nekoristnost, ničevost...