In tudi res besnijo samo tisti, ki ne vedo, s kolikšnimi vzdihi in kriki se človek vsaj malo približa Bogu. Priznati moram, da v resnici sploh ne zmorem etičnega čustva, še manj dejanja, in da je poistovetenje z bližnjim največja laž... Lastne smrti si ne morem niti predstavljati, ne da bi me kar takoj ne pograbila panika, zato pa si toliko lažje in z obilno domišljijo predstavljam ženino smrt.