In ki je tako obstojna in tako očitna, da je človeku potrebno precej romantičnega optimizma, da bi je ne imel za to, kar je - manifestacijo posebne substance, prav tako večne, kot je sreča. Proti temu pesimizmu lahko besnijo samo tisti, je dejal že, ki nimajo niti pojma o tem, kako težko je s pobožno mislijo premagati to zlohotno fantazmo. Samo tisti, ki ne vedo, s kakšno težavo se človek prebije do ponotranjenega pogleda, s katerim končno zagleda sonce - in to ne nebeško telo, ki sije in blešči pred telesnimi očmi, temveč tisto sonce, o katerem je v evangeliju rečeno, da je Luč, ki razsvetljuje vsakega človeka.