O tem pričajo heretična gibanja manihejcev, gnostikov,, pavlikijancev in katarov, priča moralna nemoč Perzijcev in Rimljanov, zoroatrov, poganov in kristjanov, domiselnih filozofov in lahkovernih ljudi iz ljudstva - nemoč pred pošastjo socialnega zla, ki je še nihče ni premagal. In ki je tako obstojna in tako očitna, da je človeku potrebno precej romantičnega optimizma, da bi je ne imel za to, kar je - manifestacijo posebne substance, prav tako večne, kot je sreča. Proti temu pesimizmu lahko besnijo samo tisti, je dejal že, ki nimajo niti pojma o tem, kako težko je s pobožno mislijo premagati to zlohotno fantazmo.