Nič več ne bom govoril o protislovju in dialektiki, ampak o razpoki sveta, ki je nepopravljivo razpočen na dve polovici. Spregovoril bom na dualističen, manihejski način: ni življenja brez smrti ne veselja brez žalosti, ni želje po skupnosti brez ljudomrzne zaverovanosti vase in ne lepote brez grdobije, kakor tudi ni brez Hudiča. Samo na ta način lahko mrtvemu svetu še vdihnem nekaj življenja.