Prisotne so sicer in nas obvladujejo, kakor obvladujejo tudi, istočasno pa nam je pot do njih že zaprta, zavita v najglobljo skrivnost sveta ali našega lastnega prekletstva. Te vrednote so, kakršne so, popolne in večne, obenem pa samo še osebna zadeva, ob kateri je resnica sveta še vedno resnica košarkarskega igrišča. To je skratka neposredna bližina lepote, ljubezni in nedolžnosti, ko hkrati že čutimo in vemo, da smo nepopravljivo in dokončno postavljeni v zlo.