Vsi so zakopani vase in vsak v svoj cilj. Tako ni nobenega upanja, da bi kaj završalo in poletelo, pa čeprav bi bil prav zdaj »strahovit strel prvi zamah proti zvezdam«, kot je dejal Mounier, »najboljše sredstvo, da razgibamo zrak okrog našega zatohlega notranjega življenja«. Nikakršnega relativizma in nobene sproščenosti.