To je igra, ki nas v najokrutnejših primerih pripravi celo do dvoma v - v temeljen in najgloblji dvom, ob katerem pa si nazadnje le moramo priznati, da vsega tega, kar si sami jemljemo v svoji svobodi in igrivosti, ne moremo odreči tudi Bogu. Izstopiti iz te igre, naj je še tako surova, nam kratko malo ni mogoče. Tedaj bi namreč privolili v moralistično pamet, zreducirali samega sebe in ideje in pojme, na dokončno podobo, ki nima ne domišljije ne čustev, ki ne pozna nič simboličnega in estetskega in ki je najdlje od človeka in najdlje od.