Zgodovina sveta in človeštva se pač ne odvijata po nekem vnaprej določenem načrtu in z igranjem temu spoznanju še najbolj pritrjujemo. Je nedoločena in nespoznavna božja igra s svetom in za svet, ki se je hočemo ali nočemo udeležujemo tudi mi sami, v kateri pa nismo samo božja igračka, ampak tudi svobodni partnerji. In prav toliko, kolikor smo se sposobni igrati, igrati sami s seboj in s svetom, priznavamo to nedoločnost in nespoznavnost, se odrekamo dokončni podobi in samega sebe, rešujemo ideološke zadrtosti in nasilja.