Kako naj bo človek ustvarjalen v svetu, ki je že ustvarjen in v katerem so že dane vse možnosti, in kako naj bo resničnejši v svetu, ki je že Resnica, in to prav tak, kakršen je! V tem svetu včasih še najbolj ustreza naši resničnosti, da zakoličimo travnik in postavimo vrata, določimo pravila igre in čas njenega trajanja, izberemo število mož, ki smejo vstopiti v igro, in se začnemo igrati. Zgodovina sveta in človeštva se pač ne odvijata po nekem vnaprej določenem načrtu in z igranjem temu spoznanju še najbolj pritrjujemo.