V tem razpoloženju je človek neizmerno bogat in mu prav nič ne manjka. Igre se udeležuje zaradi preobilice svojih moči. Pri tem ga navdaja nezavedno prepričanje, da je prav opredelitev zla z materialno revščino največje zlo, da so si Jezus, puščavniški očetje, Asiški in mnogi meniški redovi sami izvolili revščino - izvolili pač zato, ker so bili šele v njej najbližje dejanskemu človeškemu bogastvu, samemu sebi in Bogu.