In tudi prevratniška modrost, da ob milijonih in milijonih brezposlenih v svetu, ki ljudem ne more več zagotoviti dela, ne moremo še kar naprej gojiti protestantski kult dela. Da nam je - prav nasprotno - potreben tudi kult nedela, hvalospev lenobi in kontemplaciji da, hvalospev lenobi, če smo vsaj še malo človeški in če hočemo, da se bodo tudi brezposelni in Cigani počutili med nami kot ljudje, ne pa kot izmečki. Da je brezdelno poležavanje na soncu nič manj koristno in potrebno kot delo za strojem, ker je pač v lenobi in brezdelju naš sogovornik najčešče Bog, v delovanju in aktivizmu pa skoraj vedno Hudič, ki nam prišepetava, da se utegnemo s prizadevnostjo okronati za samega.