Do mesta in urbanizirane skupnosti imamo čisto poseben, nezaupljiv odnos: privlači nas kot družbeno in gospodarsko razvitejša oblika življenja, obenem pa nas odbija kot nekaj izmaličenega in nenaravnega. Urbanizacija je za nas začetek korupcije in zla, nedotaknjena narava pa vir poštenosti, zdravja in lepote. V času pomeščanjenja, ko je ta razdvojenost sejala po naših dušah hude dvome, je že gentilistično zapel: »Nazaj, nazaj v planinski raj...!«