Za košarkarska tekma sploh ni spektakel, čeprav bi po logiki odsotnega to morala biti, to in čisto nič drugega: gledalci zanj sploh ne obstajajo in ga še nikoli niso zavedli v nastopaštvo. Noče biti njihov plen ali predmet njihovega ogledovanja, ki drugim igralcem največkrat do kraja določa njihovo ravnanje in jih razoseblja. Njegova prisotnost na igrišču je hkrati tudi odsotnost; vztrajno se zadržuje nekje pri sebi, vedno nekoliko skrivnosten, samosvoj in neodvisen od sveta in gledalcev, ki se sklanjajo nadenj.