V tej svoji odločitvi navsezadnje vztrajam zato, ker sočasno tudi vem, da z udeležbo v svetu, s klicanjem ali izklicevanjem svetega kot svetega ne morem priklicati v svet nič moji duši enakovrednega, kvečjemu religijo kot dokončno razodetje skrivnosti in posvetno moč. Pri tem se tolažim s tem, da ob katoliški dogmi, po kateri je člove kova odrešitev samo v Cerkvi in nikjer drugje, obstaja še drugačno krščansko učenje. Da je že rekel, da je dovolj ljubiti in že lahko delaš, kar hočeš, in da je po vseh teoloških modrovanjih svoj solilokvij sklenil z ljudskim spoznanjem, da za odrešitev ni nujno, da si krščen, temveč da živiš po svoji vesti.