Resno sem jemal celo besedičenje o koncu metafizike, pa čeprav je prihajalo iz ust neosholastikov, ki so se brez konca in kraja ukvarjali s stvarmi, ki jih po Descartesu in Pascalu nihče več ne jemlje resno. Resno sem tudi sam brezkončno razpredal o Biti, ko bi moral že zaradi ontološke diference vedeti, da človeku ni dostopno nič kaj takega in da človek komaj kaj ve o samem sebi. Zanimala me je objektivna resničnost sveta, čeprav je bil moj človeški problem eksistencialne narave in moje poglavitno vprašanje ni bila Bit, temveč vsebina bivanja.