Kadar je bil najbolj prizanesljiv, ga je odpravil z mojo čisto zasebno zadevo. Nazadnje pa mi je vedno zastavil vprašanje: »Kakšen Bog pa je to, če je zabubljen v tvojo notranjost, če ne prežema vsega sveta in če se ves svet ne ogleduje v Njem?« Tako sem s svojim vedno vstal od mize z občutkom sramu in krivde, kot da sem edini na svetu, ki kljub vsem porazom vztrajam pri človeški samovolji.