Jaz sem mu ugovarjal, da je to, kar tako analitično prepričljivo ugotavlja, res smrt, vendar smrt socialnega, podružbljenega, ki je bil že od vsega začetka postavljen na dvomljive temelje in ki zato nikdar ni bil zares obstojen. In da Bog živi naprej tam, kjer je pač njegovo avtentično prebivališče - ne v družbi in v Cerkvi, ampak v človekovi duši, pri čemer sem celo jaz osebno porok njegovega obstoja. pa je tega mojega zavračal z voluntarizmom - prav s tistim nevarnim voluntarizmom, ki nam je prizadejal toliko hudega in ki je slednjič ubil tudi samega.