Sveto je navzoče v relikvijah, v ritualih in liturgiji, v vsem tistem, kar vernike fascinira in kar vero spreminja v religiozno moč nad ljudmi. In prav po tem institucionalnem obrazcu svetega se potem sakralizira vse, kar želi v imenu vere vladati ljudem: svet in nezmotljiv ni samo papež, sveto so škofje, a sveto in nedotakljivo je plemstvo... Nazadnje se lahko na ta način utemelji v svetem celo razredno sovraštvo, v proletariatu kot izvoljenem ljudstvu, iz svetega pa se hranijo tudi vsi voluntarizmi, ki hočejo radovednost spremeniti v vednost, vprašanje v odgovor.