Sveto je zunanje, otipljivo razodetje, ki ga hrani v svojih nedrjih Cerkev kot posvetna institucija in ki ga posredujejo vernikom poklicani in izvoljeni, ki so bolj sveti kot sveto samo. Prav sveto daje Cerkvi njen posvetni, avtoritarni in demagoški značaj, ki ne dopušča več radovednosti in dvoma. Sveto je navzoče v relikvijah, v ritualih in liturgiji, v vsem tistem, kar vernike fascinira in kar vero spreminja v religiozno moč nad ljudmi.