To doživetje bi lahko danes, ko je v zraku naravna katastrofa in zmagujejo nad našimi dušami ekologi, povezal z vrnitvijo k naravi, s tisto globoko spremembo v naši zavesti, ki ji še najbolj ustreza reklo: kultura je natura. V tem je vsekakor nekaj resnice, vendar še zdaleč ne vsa. Natura nam je navsezadnje dana, dana kot nekaj vnaprejšnjega in neodvisnega od nas, kar sodi v predkrščanski svet, kultura pa je duhovna avantura, poseben, samostojen svet medčloveških odnosov, ki jih ustvarjamo in izbiramo sami.