Vedem se sicer vzvišeno, v resnici pa z veliko muko spravljam skupaj nekakšen kompendij, ki ustreza bolj mojemu eksistencialnemu razpoloženju kot dejanski vednosti. Zame dela bolj čas kot kaj drugega, ker sta si tudi časa, v katerem je živel in v katerem živim jaz, zelo podobna. Njegovo obdobje je bil čas kulturnega siromašenja Mediterana, se pravi vsega tedanjega sveta, čas, v katerem so mesta izobraženih pravnikov, gramatikov in pesnikov, ki so simbolizirali rimsko kulturo, zavzeli cerkveni pridigarji in religiozni demagogi - čas, v katerem so začela rimska gledališča propadati, poleg njih pa so se začele graditi katedrale in samostani, ki so se ogradili od posvetne kulture.