Ne gradim podjetno samo svojega doma, ampak mi burijo domišljijo še drugi humanistični načrti. Krščanstvo je - naj to prizna ali ne - v tej duhovni zgodovini pač začetnik procesa, ki je nazadnje pokončal tudi samega. K sreči je gotovo še nekaj drugega: ko prihajam tu sem, ponavljam pot mnogih Rimljanov Avguštinovega časa, pot človeka, ki prehaja iz poganstva v krščanstvo, pa čeprav prinašam s seboj še toliko dvomov in herezije.