Naj je to doživetje še tako nenavadno, ni v njem nič presenetljivega, saj je navsezadnje tudi moja življenjska pot vse bolj podobna Avguštinovi: od dvoma k veri, od kritike k dogmatiki ... Ne vem še sicer, kaj vse se mi bo še napletlo in kako se bo vse to razpletlo, ampak eno je že gotovo: tudi zame je poslej zgodovina ena sama, zgodovina duha, se pravi človekovega razmerja z. In pri tem se s kristjani vred, ki so prvi spregovorili o počlovečenem Bogu, ne odrekam soodgovornosti za človekovo poznejšo in zdajšnjo samovoljo.