Prav zato mora biti telo nenehoma prisotno, težko, omejeno in umrljivo, kajti samo tedaj ima duh svoje prave korenine, svoj pravi predmet oživljanja in je zdrav. Torej spet pogojenost enega z drugim, telesa z duhom in duha s telesom, ki v svoji medsebojni odvisnosti razodevata iracionalne moči in relativizirata vse razumno in odrešeno. Miguel de Unamuno je skratka pogan, ki je obseden z nesmrtnostjo.