Nekaj se je torej že zgodilo, nekaj pomembnega in za naše razmere kar revolucionar nega. Sklepati je celo mogoče, da je bilo duhovno in čustveno pomanjkanje, ki smo ga čutili brez Unamuna, bolj boleče in večje, kot je velik strah pred njim in pred škodo razdejanja, ki nam jo utegne povzročiti. V stiski smo ga najbrž kar sami poklicali na pomoč...