Moskovski siromaki niso bili zaradi tega prav nič drugačni, ne boljši ne srečnejši, in njihova usoda je bila še naprej enako strahotna. Boljši in srečnejši je postal samo grof - boljši in srečnejši pač toliko, kolikor je zapustil svojo osebno svobodo in se sploh ni zavedal, da s svojim moralnim imperativom zasužnjuje še druge ljudi in jim jemlje najdragocenejše, kar imajo, njihovo osebno svobodo. V resnici pa je največ zgubil sam: postal je nesvoboden.