In da bi bila ta morala še toliko bolj obvezna, je razglasil še zadnjo resnico, da se mora vsak človek najprej sam spremeniti in se je tudi najprej sam spremenil: slekel je svojo grofovsko obleko in se začel oblačiti po kmečko, oblačiti kot reveži, si sam cepiti drva in nalagati peč, sam pospravljati sobo, orati in sejati... In od tega trenutka dalje je bilo v vsem njegovem pisanju in početju čutiti določeno sektaško nestrpnost do tujega mišljenja in do ljudi, ki so živeli drugačno življenje od njegovega: iz njega je začela bruhati prava narava dobrega. Kdor ni bil zanj, je bil zoper njega.