Tako se bistvo človeškega problema slednjič osredotoči v svobodi, ki je svoboda v Bogu in svoboda od. To je v tisti zahtevi do človeka, ki je postavljena tako visoko in tako alternativno, da se je niti Jezus Kristus v svojem srečanju z Velikim Inkvizitorjem ni upal sprejeti in se v njej nepreklicno odločiti, temveč je rajši Inkvizitorju molče obrnil hrbet in odšel. Že po tem Kristusovem ravnanju je jasno, da tudi ljudje to svobodo lahko sprejmemo ali zavrnemo, da pa smo ne glede na svojo odločitev nenehoma v njej in da si je kratko malo ne moremo odmisliti.