Tako se tragični nesporazum samo še poglablja: zgodovina in družba prevzemata nase vse več osebnega in religioznega in si nalagata vse več obvez, ne da bi mogli kar koli osebnega in religioznega uresničiti. V družbi in prek družbe se človekova osebna vprašanja samo pozunanjajo in objektivizirajo v nekaj povsem drugega. V družbi se tako izraža samo eno izmed temeljnih človeških protislovij, v katerega je človek zapleten že dolgo da namreč Bog kljub zapeljivi svobodi, ki mu jo je dal, ni uresničljiv po njem samem.