Že Dostojevski, ki je prvi spregledal iracionalne zgodovinske sile, je v Bratih Karamazovih zapisal, da socializem ni samo delavsko vprašanje, temveč v glavnem ateistično vprašanje, ki je opredeljeno po Bogu: zidanje Babilonskega stolpa, se pravi zidanje človeške stavbe brez, pri čemer se človek ne želi dvigniti na nebo, temveč naj bi nebo potegnil na zemljo. Socializem rešuje večno željo po vsesplošni združitvi ljudi v božje kraljestvo na zemlji, saj si ga nihče ne zamišlja kot relativno in prehodno stanje v družbenem razvoju, kot časovno obliko ekonomske in politične ureditve družbe, temveč le kot končno in absolutno stanje. Tak je vsaj ruski socializem, katerega religiozna narava se izraža še v tipično ruskem apokaliptičnem vprašanju o koncu zgodovine.