In da se vse zgodovinske oblike, od države do naroda in družbe, ki si jih je človek izbral za uresničitev svojih ciljev, obračajo zoper človeka, da se celo najbolj človeški cilji v teh rokah spreminjajo v ukinjanje vsega osebnega, vendar človek le nima na izbiro drugih sredstev kot zgodovino in družbo. In ugotavljanje nesmisla je pravzaprav le ugotavljanje njego lastnega protislovja. Saj se navsezadnje niti krščanstvo, ki je s Kristusom oziroma z utelešenjem začetnik zgodovine, ne more uresničiti v zgodovini: njegovega osebnega pričevanja in njegovega duha ni mogoče prepoznati v nobeni družbeni instituciji.