Vse te ljubezni so ljubezni iz določenega vzroka, ki se ne morejo prebiti iz sveta menjave in moči in ki so torej v nasprotju z ljubez nijo samo. Dejavna ljubezen ali ljubezen za nič, kakršno je izvedel iz Dostojevskega, »je ljubezen brez vzroka in razloga, ne prinaša nobenih koristi in se ne izkazuje v koristih, marveč je ljubezen za nič.« In to je najvišja in najgloblja ljubezen, ki potrjuje in omogoča vse, kar je.