Na eno stran je postavil Rakitina in gospo Hohlakovo, na drugo stran Aljošo in Grušenjko, ki pa izraža bolj Aljoševo kot svojo lastno ljubezen. Gospa Hohlakova opredeljuje svojo ljubezen z naslednjimi besedami: »Z eno besedo, jaz sem mezdna delavka, zahtevam takojšnje plačilo, se pravi pohvalo zase, za ljubezen pa plačilo z ljubeznijo. Drugače nisem zmožna nikogar ljubiti.«