Prav svetost te duše in seveda tudi svoj pobožni odnos do nje je imel v mislih Dostojevski, ko je v pismu A. N. Majkovu leta 1869 zapisal: »Razumite vendar, Apolon Nikolajevič! Te pesmi se bodo vendar učili in znali na pamet vsi šolski otroci! In ko se bodo poemo naučili, bodo sprejeli tudi njeno misel in pogled, in ker je ta pogled pravilen, bo ostal vse življenje v njihovi duši« (podčrtal Dostojevski).