Ne seveda vedno le kot poslušnost in ustrežljivost, ampak včasih tudi kot zoprvanje tem zahtevam, kar daje človeku - zlasti še Nastasji Filipovni značaj nepredvidljivosti in prevrtljivosti, vendar vedno in v vsakem primeru tudi svetosti. Prav svetost te duše in seveda tudi svoj pobožni odnos do nje je imel v mislih Dostojevski, ko je v pismu A. N. Majkovu leta 1869 zapisal: »Razumite vendar, Apolon Nikolajevič! Te pesmi se bodo vendar učili in znali na pamet vsi šolski otroci!