Torej nič več vesoljni Bog, temveč nekaj partikularnega. Nič več vseprežemajoča ljubezen, temveč selektivni subjekt. S tem je nevede izražal le duha in tradicijo ruskega pravoslavja, ki je bilo vedno prežeto z oblastništvom in nacionalizmom in ki je tudi z njegovo literarno ideologijo napovedovalo nekaj povsem drugega: spet avtokratsko, samozadostno vladavino, ki se je nazadnje uresničila kot stalinizem.