Tudi je razkolnikom priznal versko strpnost, ker jih je potreboval za državna dela, vendar je obenem vse cerkvene zadeve uredil z državno zakonodajo, po kateri je car odbiral ruske škofe. In prav iz njegovega »duhovnega odseka« je nastala sveta sinoda, ki je uravnavala versko življenje v Rusiji še po smrti Dostojevskega, do revolucije leta 1917. Navsezadnje pa je bila za vsezdružitev in za vsesplošno ljubezen pomembna še druga plat, Evropa sama.