Prav zato pa si lahko vsakdo od nas vsak trenutek zaželi gotovosti. Naravno je torej v tem položaju tudi to, da je prisotno tudi nasilje, na eni strani nasilje posameznika, na drugi strani nasilje družbe, na eni strani nasilje duha, ki zahteva totalno revolucijo, na drugi strani nasilje telesa, ki nas hoče zapreti v brezdušnost tehnokratskih struktur... In če je Gian Piero Brega v svojem obsežnem uvodu v italijansko izdajo iz branih del markiza de Sada zapisal: »Adieu, adieu, pauvre Sade!«, lahko prav tako upravičeno zapišemo tudi: » jour, jour, pauvre Donatien Alphonse François de Sade!«