Po boju z Mongoli za samostojnost in s preselitvijo vladavine v Moskvo, sta bili cerkvena in posvetna oblast v Rusiji vedno združeni, tako rekoč prežeti, ker sta bili lahko samo kot taki dovolj učinkoviti. Rusiji sta bili sicer dve, je bila »mati Rusija« in je bila »sveta Rusija«, vendar je bila ruska pravoslavna cerkev vedno bolj ali manj sestavni del oblasti. V Moskvi je sveta ruska cerkev v svoji povezavi med cerkvijo in državo le dozorela in dosegla močno cerkveno hierarhijo, s tem pa omogočila tudi tisti mistično asketski zagon, ki je kot drugod po krščanskem svetu nagibal misijonarje, da so v divjini postavljali samostane in razvijali središča krščanske kulture.