Tudi ne. Če si odmislimo posebnost slovanske duše, ki je povsem neoprijemljiva za kakršno koli trdnejše sklepanje, je v ruskem pravoslavju mogoče najti komaj kaj, kar bi govorilo v prid Dostojevskemu. Zahodna cerkev se je res s pomočjo milanskega škofa Ambrozija, ki si je podvrgel Teodozija Velikega, že v četrtem stoletju uveljavila tudi kot posvetna oblast in v tem času je bilo vzhodno verovanje, verovanje ljudi v Siriji, Trakiji in Bizancu, res veliko bližje evangelijskemu izročilu; vsebovalo je več topline, bilo je intimnejše in pobožnejše.