Božansko se nam je v humanističnem procesu res izmuznilo iz rok, kakor je napovedal de Sade, v odsotnosti osmišljevalnega in združevalnega principa pa živimo v razdvojenem, razpadlem svetu, svetu dobrega in zlega, historičnega in večnega, duhovnega in telesnega, osebnega jaza in skupnosti, ki slehernega izmed nas utemeljuje z nenehnim medsebojnim izključevanjem in izpopolnjevanjem. Vse to kratko malo smo. V tej razdvojenosti sicer ne verujemo več v celoto, v sploh nič, vendar nenehoma smo verni.