Na prvi pogled vse tako kaže, da na Slovenskem ne obstaja več le enostranska ideološka resnica sveta, ampak da je slednjič prišla do veljave tudi druga, v aktivistični vnemi pozabljena plat resničnosti, svet sam. Ta protipol človeka samega, ki smo ga v svoji navidezni svobodi pripravljeni vsak trenutek pozabiti, naj bi se ljudem z grenkimi skušnjami kratko malo vsilil in naj bi zdaj razumno živel v harmoniji z njihovo svobodo. In vendar to sklepanje ne drži povsem.